Odprta nova cev predora Karavanke, ministrica Bratušek o “letu predorov”

Na Jesenicah so danes uradno odprli novo cev avtocestnega predora Karavanke, ki po besedah infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek ni le infrastrukturni projekt, ampak tudi dragocena naložba v varnost ljudi, gospodarsko konkurenčnost in dolgoročno stabilnost čezmejnih povezav. Promet bo po novi, vzhodni ceni predora stekel v petek, poroča STA.

S projektom druge cevi karavanškega predora Slovenija po ministričinih besedah znova dokazuje, da zmore načrtovati, usklajevati in izpeljati izjemno zahtevne infrastrukturne projekte strateškega pomena za prometno povezljivost države in regije.

Gre za naš najmodernejši cestni predor, ki je del ene ključnih evropskih prometnih povezav, je še izpostavila Bratušek. Ta je letošnje leto označila za leto predorov. Skupna dolžina zaključenih predorov, kamor se všteva tudi nov predor Karavanke, predori na trasi drugega tira med Divačo in Koprom ter predori na trasi severnega dela tretje razvojne osi, po njenih besedah znaša nekaj več kot 32 kilometrov.

Nova cev bo po njenih besedah skupaj z nadgrajeno obstoječo omogočila tudi popolno uskladitev z evropsko direktivo o varnosti v cestnih predorih in zagotavlja standarde, ki jih imajo vsi najmodernejši predori v Evropi.

Toliko jekla, kot ga je v Eifflovem stoplu

Da gre za enega največjih infrastrukturnih dosežkov v Sloveniji v zadnjih letih in pomemben korak naprej za prometno varnost, mobilnost ter mednarodno povezovanje, je na slovesnosti izpostavil tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič.

“Druga cev predora Karavanke povezuje države, ljudi in gospodarstva, je simbol sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter pomemben prispevek k razvoju evropskega prometnega prostora,” je dejal. Kot zanimivost je izpostavil, da so na slovenski strani izkopali za 171 olimpijskih bazenov kamenin, porabili za 78 olimpijskih bazenov betona in porabili toliko jekla, kot ga je vgrajenega v Eifflovem stolpu.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je poudarila pomen projekta za celotno Evropo. “Predor že več kot tri desetletja povezuje ljudi, podjetja, gospodarstva na obeh straneh Karavank in je že leta 1991, ko je bil odprt, nosil izjemno močno sporočilo – meje naj povezujejo, ne ločujejo. Danes to sporočilo nadaljujemo,” je dejala.

Sanacija zahodne cevi

Promet bo po novi, vzhodni ceni predora stekel v petek ob 9. uri, kar pa še ne bo prineslo posebnih sprememb v prometni pretočnosti in s tem olajšanja za voznike in prebivalce Jesenic.

V začetni fazi bo namreč promet potekal dvosmerno po novi cevi, medtem ko bo obstoječa, 35 let stara zahodna cev zaradi celovite sanacije zaprta. Na slovenski strani bo dela glede na pogodbo za 82,5 milijona evrov brez DDV izvedel konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling.

Dela bodo predvidoma zaključena do konca leta 2028, po izvedenih testiranjih pa bo v letu 2029 vzpostavljen enosmerni promet v obeh ceveh.

Gradbena dela na drugi cevi karavanškega predora je na slovenski strani izvajal turški gradbinec Cengiz, zaradi podražitve materialov pa se je cena s prvotnih 98,6 milijona evrov brez DDV z aneksi povišala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV.

Vrednost elektrostrojne opreme za slovenski del znaša 28 milijonov evrov, stroški svetovalnih in inženirskih storitev pa 4,5 milijona evrov. Skupna vrednost investicije na slovenski strani tako presega 147 milijonov evrov.

V zadnjih desetletjih vse več prometa

Karavanški predor je bil ob odprtju 1. junija 1991 eden najsodobnejših in najvarnejših v Evropi. Leta 2004 pa je EU določila nove minimalne varnostne standarde, po kateri je bilo treba urediti ubežne poti in nadgraditi prezračevanje v predoru. Za optimalno dolgoročno rešitev, ki bi sledila tudi povečanju prometa, se je izkazala izgradnja še ene predorske cevi.

Slovenija in Avstrija sta dogovor dosegli leta 2012, takrat so stekli tudi postopki za pripravo vse potrebne dokumentacije. Na avstrijski strani se je gradnja začela septembra 2018, na slovenski strani pa zaradi zapletov pri izbiri izvajalca del šele dve leti pozneje. Izkop se je končal s prebojem marca 2024, sledila so še zaključna gradbena dela in namestitev nove elektro-strojne opreme.

Promet skozi predor se je v zadnjih desetletjih močno povečal. Leta 2005 je skozi predor Karavanke dnevno v povprečju peljalo okoli 6200 vozil, leta 2023 pa že 13.500 vozil, od tega 1700 tovornih. Danes so Karavanke en najbolj obremenjenih mejnih prehodov v Sloveniji, še zlasti v času turistične sezone in praznikov, ko nastajajo večkilometrski zastoji, še piše STA.